Nika. Toj to.

- najtežja stvar na svetu je držat oči odprte.

- stiropor tedna: riževi vaflji.

- številko 17 sm ponesreč spustila. kt 18 sm dala prejšnjič. vrstni red je uničen. kaos! toooooo!

-kavo proooosm! jst ne morm spat tle za kompom.

- kaos je edini pravi red v mojem življenju

- veter piha pa sonček sije. to je lahko samo dobro. SAMO DOBRO! majkemi…

- rabm te. hočem te ob seb. ostan.

- nimam časa. pa kljub vsemu znam CV napisat. tut prošnjo ja

- čokolada mi ne paše. mi pa biftek zato tok bl

- arafatka ne?

- številke. KVP, TRA, KVI. perfect… sam ne dons prosm

- random sentences so zakon. genialni so kadar se ti ne da prave objave pisat. jst to vem. tut ostali blogerji to vejo. pa ne morjo kr kopirat idej. they hate me i think… ane Snowblind?

- obeta se mi koruza. na vse možne načine. koruza mi je všeč ja.

- tarnam. jokcam. smilim se sama sebi. za brezveze ker: mi mamo se fajn če vam prav je al neeee

- oh kako sm zmatrana. poigravam se z mislijo da bi šla spat dol v arhiv pod pretvezo da iščem fascikel. a bi vžgal?

- vroč tuš. al pa res leden. oh kako nebi dans tukej sedela.

- pisma še ni. ker ni blo vprašanj in je težko. ti ti ti!

- prid dons in me nasmej tako kot me znaš samo ti.

- nekdo že 2 dni poskuša zbrati ves kisik v eni točki. še vedno mu ni uspelo

- mogoče sem se mal zbudila pr pisanju tegale šita… kar je super. grem zdej delat. ZARES DELAT.

- glasbena podlaga dneva:

- EDIT: SMEH TEDNA

0%

0%

Po celem tednu brez njega je spet ležala poleg njegovega toplega telesa. Kljub temu je čutila hlad, ki je vel od njega in čisto počasi lezel v njene kosti, da so globoko v njeni notranjosti mišice krčevito trzale in ji s tem omogočale, da je ostala pri miru. Tako sta ležala na postelji in gledala vsak v svojo namišljeno točko na stropu. Sploh jima ni bilo do tega, da bi si gledala v oči, ker ju je bilo strah… Prvič v življenju se je počutila, kot da sta si tujca. Čisto tiho je ležala, medtem ko je on neprestano govoril. Opisoval je svoj pretekli teden, tako navdušeno, da je bilo jasno, da se želi izogniti neki določeni temi. A vedela je, da ji ne bo treba vprašati. Tišina med njima se mu bo zdela tako glasna, da ji bo sam povedal. “Mindfuck, tak, moje vrste,” si je mislila. Čakala je, da nastopi tišina, samo čakala…

Utihnil je. Mirno ga je pogledala, brez vprašanj v očeh. Njene oči so bile skoraj popolnoma prazne. Tišina je napolnila vsak atom med njima do te mere, da so grozili, da se bodo razpočili. Do te mere, da je postalo nevzdržno. Pa mu kljub temu ni rekla besede. Prvi se je moral zlomiti. In se je, to mu je brala v očeh, ki so dobile otožnejši lesk in za odtenek temnejšo barvo. Verjetno se je zavedel, da ne more preslepiti ne nje, ne sebe. In končno je spregovoril: “Skupej sva bla.” Zavzdihnila je in stisnila njegovo roko. Nato je rekla samo: “Vem.” Povedal je vse o Njunih štirih dneh. O tem kako je izbrisal njeno podobo iz glave in jo za en teden čisto pozabil, kaj mu je Ona rekla, ko ji je povedal resnico, kako je jokal za Njo, kaj se je sploh dogajalo in kako hudo mu je… Povedal ji je skoraj vse. Tisto, česar ni povedal, je lahko sama slutila. Vse tiste umazane boleče podrobnosti si je lahko sama predstavljala.
Pravzaprav je vedela, da bo tako, še preden je odšel. Preklinjala se je, ker ni prosila če sme zraven. Preklinjala je njega, ker je ni povabil zraven. Vedela je, kaj bo… Čeprav se je na to pripravljala jo je prizadelo. Človek se na nekaj takega sploh ne more čisto pripraviti. Poskušala ga je poslušati, pa nekako ni čisto šlo. Zdelo se je, kot da bi izolirala glavo, da ta pusti le nenevarnim stvarem, da gredo skozi. Ujela je besedo ali dve, pa ni čisto vedela v kateri predalček bi jih pospravila in kaj ti dve besedi sploh hočeta od nje. Misli so se raje zaposlile s packo na stropu, ki je izgledala, kot da se premika, raste in zliva svojo modro barvo dol s stropa, naravnost nanjo, s strašanskim pljuskom, kot iz tistih velikih veder, ki jih vidiš samo v tv reklamah. Ampak poskusila je poslušati in trdno je držala njegovo roko, ko je govoril. V sebi je kričala, divjala in jokala, ampak tega navzven ni pokazala. Bila je veliko preveč racionalno bitje za kaj takega. Povrh vsega pa je čutila, da mu mora stati ob strani.

In mu je stala ob strani. Podpirala ga je, pri čemer so se njej sami šibila kolena. Brisala je njegove solze, medtem ko je po grlu goltala svoje. Objemala ga je in tolažila, medtem ko je bila sama krvavo potrebna tolažbe. Na obrazu je nosila opogumljajoč nasmešek, v njenem srcu pa je sonce zopet zakrival težak temen deževen oblak.  Zanjo je bil vedno on pomembnejši. Ona ni bila glavna igralka v tokratni zgodbi..on je. Vedela je, da je to kar čuti cena, ki jo mora plačati, da ostane ob njej. Vedela je, da bo zdaj zares ostal. Ampak si je v tistem trenutku želela, da ne bi. Sovražila ga je bolj kot kadarkoli prej. Res, da trpi bolj od nje, a tudi njeno srce se zdaj trga na koščke. Koščke, ki jih severni veter počasi, a z odločnostjo, odnaša tako daleč stran, da se upanje, da se bodo še kdaj sestavili nazaj, počasi izgublja. Nasploh je v njej nastajal koktelj čustev: malo sovraštva, ker jo je izdal, malo sreče, ker se je vrnil, malo žalosti, ker jo je razočaral, ljubezni, ker je zdaj držal njeno roko, malo jeze ker je spet nesrečna, povrhu pa še 3 krhlje limone in 5 kock ledu v pol litrskem kozarcu.

Da, stala mu je ob strani. Spopadla se je s težavo in ga prepeljala skozi krizo. Saj je vendar obljubila, da bo to storila. Stisnila je zobe in pričela pozabljat. Želela si je iti naprej. Želela je biti spet srečna. Z njim. In kazalo je, da bo uspelo. Potem pa se je začelo..

Pred oči so ji noč in dan skakale slike, podobe. Upirala se jim je, jih poskusila odpraviti, ne misliti nanje… Ni šlo. Gledala je oči dekleta, Njene oči - bile so motne in polne čustev. Videla je tudi Njene peroksidno blond lase, ki so bili razprostrti po blazini in so se vozlali zaradi ponavljajočega gibanja njenega telesa. Videla je celo tisti majhen nepomemben vzorček na rjuhi, ki se je mečkal pod težo Njunih dveh teles. Pred očmi so ji švigale podobe Njene kože, ki se je privijala ob njegovo, Njenih nohtov ki so drseli po njegovem hrbtu. Videla je njegove, njej tako znane roke na Njenih bokih. Predstavljala si je Njen jezik, kako zdrsi čez njegove ustnice in slutila je tudi vzdih “Volim te,” namenjen njemu, tam na Njenih razprtih ustnicah. Videla je Njeno roko ljubeče skrito v njegovi. Videla jo je. Videla jo je točno tam, kjer bi morala biti samo ona.

Ob tem prizoru so ji privrele solze v oči. Preplavila jo je žalost, čeprav je mislila, da je s tem opravila. To poglavje bi moralo biti zaključeno, zaklenjeno, samo še za v arhiv…pa ni bilo tako. Odprla so se nova vprašanja, zadale so se nove rane, po licih so stekle nove solze in njene pesti so zaradi stare jeze spet besno udrihale po steni. Vse je šlo po zlu. Znova in znova, dan za dnem, ko so se ji slike spet pojavile pred očmi. Tako zelo si je želela da bi bila edina. Želela si je, da bi bil samo njen. Želela si je enkrat reči: “Moj,” s popolnim zaupanjem v to besedo. Res je verjela, da bo tokrat šlo. Kako se je motila… In sedaj jo preganja iluzija Njiju dveh skupaj. Jasno Ju je videla, čeprav Nje ni poznala. Preprosto vedela je kakšna je, kako izgleda… Vse to jo je ubijalo.
A vztrajati mora. Obljubila je, da bo držala njegovo roko. Ljubila ga je. Tudi zdaj ni nič drugače. Z njim je bila srečna.  Pa čeprav je bilo le nekaj trenutkov… trenutkov, ko ji je bilo vseeno za vse. To je vedno znala cenit. Morda kak tak trenutek še pride. Zato bo vztrajala.

Pa tudi jokala ne bo več, se je odločila. Ne zaradi Njiju. Nista vredna njenih solza, nihče jih ni. Odkorakala je do omare in ven potegnila svojo preljubo kitaro. Priklopila jo je in jo dala do konca na glas. Želela je, da jo zvok do vrha napolni in oživi. Počasi in s spoštovanjem je vzela Gibsonko v naročje. Plašno se je dotaknila strun. Ušesa ji je napolnil nežen otožen zvok. Vzdihnila je in po strunah potegnila z večjo odločnostjo. Želela je, da zvok omrtviči njene misli in prežene žalost, pa je dosegla ravno nasprotno, še bolj ji je paral srce. Zajokala je, kljub temu da si je rekla, da ne bo. Kitara pa je jokala skupaj z njo, ko je preigravala Slashev drugi solo iz November rain. Vanj je vložila vso bolečino, ki je divjala v njej, igrala je s srcem, pesem za pesmijo, in počasi se je potolažila. Solze so ji še nehale teči po licih, ko si je začela igrati eno svojih najljubših pesmi - Patience. Z zlomljenim glasom je zraven čisto tiho prepevala. Besedila še nikoli ni dojela na tak način kot danes…

Pela je:
“You and I’ll just use a little patience
Said sugar take the time
‘Cause the lights are shining bright
You and I’ve got what it takes to make it
We won’t fake it, Oh never break it
‘Cause I can’t take it…”

0%

0%

spet sm mal brez dela na šihtu kak je to fino k mam čas vse bloge prebrat

tkole bi loh cel svoj lajf delala… lepo v pisarni, sediš za mizo, delaš kar je treba vmes pa mal maile pogledaš. vsaj tko tuki delajo. sanjska služba, majkemi.

jebeš poslanstvo pa višji namen svojega delovnega mesta. delaš lepo lagano tisto kar ti je všeč, zaslužš in to je to. mislem da men služba nikol ne bo izpopolnitev, samo obveznost… ah… kako plehka sem nekateri si želijo službo kjer bojo lahko delal z ljudmi, se ukvarjali z višjimi zadevami… jst pa tkole. sam da mam mir, da lahko sedim na tem sicer neudobnem stolu, brskam po papirjih, brskam po arhivih… lepo markiram pomembne podatke… vnašam v sistem in pošiljam stvari naokoli po svetu :) iskreno upam da kej ne konče na švedskem namesto na kitajskem… podobnost med CH in CN je prevelika če mene prašaš. no, pa recimo da nisem še nč zajebala

je pa nekej… kriminal je, da so fizična dela slabše plačana kot dela po pisarnah.  tut kar se študentov tiče. to čist priznavam. tuki sem plačana več za bistveno manj dela. za delo ki sploh ni naporno zame v nobenem pogledu… 8 uric. prejšnja leta sem 9 ur stala za pultom in popala nalepke na razne artikle… po pultih sem porivala škatle težke okrog 20kg, da sem misnla da mi bo hrbet poču. da ne omenjam stopal po 9ih urah stanja za pultom. od škatel sem mela porezane roke… obup. in to za manjši dnarček kot tukej. kriminal, majkemi. ne vem kje je tle logika. ravno obratno bi mogl bit.

pa vzamejo za izgovor da je tako večjo odgovornost pri delu. moj kurac. res je da lahko pošljem kaj v izrael namesto v rusijo ampak… če sem v skladišču nalimala napačno nalepko, ali pa lepila na napačno mesto sem s tem zajebala ne vem kolko prodajalk. a to ni odgovornost? a dej no dej.. kriminal majkemi

U glej kam sm zašla, pa čist ena na izi objava bi to mogla bit. nč, grem si kšn del poiskat…

lep pozdravček… sploh tistim k fizično delate zdle

P.S.

ja, dons se počutm pravično. hihi

0%

0%

Zbudim se, pogledam ven in kakšno sonce… super.

Vse bo še v redu filing spet napolne mojo glavo. in počutim se dobro.

anger fuck you now

zaželim si glasbe… Gorillaz. Feelgut muzka. iščem iščem iščem… MOJ ORIGINALN CD GORILLAZOV JE ZGINU!!! panika ljudje. faaaaaak.

nč, youtube bo mogu pomagat.

Get the cool, get the cool shoe shine

0%

0%

kako dobro dene… še vedno trdim da je bolečina najiskrenejši in najbolj nezlagan občutek na svetu. zato bi ga mogl bolj cent. jst ga znam cent… pomaga mi. zdravi me.

človek misli da se izbruhi jeze čez čas umirijo… da prerasteš fazo v kateri take jeze ne znaš kontrolirat, da prerasteš leta ko iz jeze s členki nabijaš ob kakšno omaro. Stvar ni v tem da jeze ne znaš kontrolirat…s tem jo sproščaš in se z njo spopadaš. In ugotavljam da tega nikoli nikoli ne bom prerasla.
Učila sem se kako jezo potlačit vase… kako ne popizdit in ne fizično zlorabljat lastnih rok. Saj znam, a to je popolnoma nekoristno. Jezo potlačiš vase in jo kuhaš da postane še hujša. Ne, rajši imam svoj način. Rajši se jezim in si besna razfukam členke na najbližji steni. Da boli, da postane nevzdržno… da členki pordečijo kljub temu da jih pred dejanjem poviješ… in potem ko postane nevzdržno nabijaš še bolj… da členki pobelije zaradi medceličnine ki butne ob kožo da bi zaščitila kosti. Da boli tako da ne upaš več stegnit prstov. In potem odnehaš. Vdihneš in se malo pomiriš.

Temu rečem samoterapija. Bolečina mi pomaga premostit jezo. Navadno nevzdržno boli kako uro, če imam srečo dve… nato se znova razbesnim povijem členke in grem nazaj - jovo na novo pravjo. Po kakih dveh dneh členki krvavijo, moja terapija pa je skoz. Jeza izgine, izpuhti. Pravzaprav ničesar nisem rešila…but i feel saved. enlightened.

Močna sem. Samoterapija je to kar obvladam. Ampak ne me jezit. S tem me ne prizadanete. S tem prizadanete moje členke… brezpomensko

Nč, 2 uri sta okol… stena me kliče

0%

0%

Le površno poslušam nek pogovor in opažam da me moje dnevno sanjarjenje veliko bolj privlači…verjetno zato ker je tisočkrat bolj zanimivo. Nestrpno sem čakala da bo blebetanja konec. Raje bi videla če bi me poslali domov preden se zvrnem kar na tla in tam zaspim.

Ker si oh in sploh tako zelo lepa…ampak tako neznosno dolgočasna. Sprašujem se kaj sploh počnem poleg tebe. Misliš da si lepa in je to vse kar potrebuješ. dolgočasna si! Čisto iskreno me zanima če je komurkoli okrog tebe zares mar tvojih kodrčkov v laseh. Eh, moja zlata deklica…kam so vse tvoje ptice odletele?

Nekaj se je medlo svetlikalo v moji domišljiji. Grozilo je da bo prekršilo vsa moja pravila. Daj ustavi se za trenutek, počakaj. Nikoli prej nisem poznala nikogar ki bi mi vzbujal željo po samomoru. Ker si tako zelo lepa… ampak nevzdržno omejena. Spraševala sem se kaj za vraga sploh počnem tu s tabo in če je tam zunaj kdorkoli ki mu ni vseeno za barvo tvojih las. Moja zlata deklica… sama si. Mogoče si res lepa… ampak kako zelo dolgočasna…

Najbolj žalostno: TOLIKO vas je…

I don’t wanna be a stupid girl.

0%

0%

tudi meni se zgodi. pa smo prebrodil ta psihično naporn dan. ne, dejanskih težav ne bi razlagala celotnemu internetu. enkrat za spremembo…

mam pa en strašansko srhljiv občutek da bo vse v redu…

0%

0%

Spet problemi. I’m sick of it. A ne more bit enkrat simpl za spremembo?

pizda no.

0%

0%

Že cel dan mam random flešbeke na včerišn večer. Ne morm verjet v kva vse folk mene prprav ko sm pjana. Dejansko smo plesal na Muco maco - “prava mačja parižanka…” sej veste…otroška pesmca iz mačka murija :)  Da ne govorim o tem da sm igrala ročn fuzbal ko žogce sploh nisem več vidla..seveda sem gladko zgubila. pol me je še ena pjana duša  spravla pet karaoke na Bolje biti pijan nego star. K sreč je bil duet da nism sama fušala ampak vsen ti tega ne oprostim. prasec me izkoriščaš o tem kaj vse sm spila… kaj vse sm zmešala… sploh nebi. s tem da sm napisala blog zapis katerga se dons zjutri sploh nisem spomnla…Na kraju zločina sem pozabila marelo in oranžne allstarke - ki so hvala kurcu na varnem. marelo pa lahko majo neki se medlo spomnem dima v gobcu… nisem zihr al sm kadila al ne. upam da ne uglavnem polom…

dons sem pa seveda pacient…ne morm jest ker mam tko zlo nestabilen želodec. vodka ni več opcija sem rekla dve let nazaj…ampak sem se mogla včeri spet spomnt zakaj sem to rekla dons je baje še afterparty…ne grem. doma bom gledala filme pa se sekirala

sicer je dons en tak žalostn datum zame… minil je 31 let odkar je Elvis umrl. In da dokažem da nisem prekomerno obsedena se bom vzdržala in ne bom prlepla nobenga njegovga komada čeprov se res težko zadržujem
je pa današn dan tut super ker sem pršla do pomembne življenjske ugotovitve in sicer: tut če se trudm bit pridna pa dobra punca mi to nikakor ne uspe jst sm bad bad girl in s tem se bom mogla pač sprjaznt, jebiga.

sicer pa včer ni blo vse slabo. provzaprov je blo včeri super, dons je mičken slabš Mmm… včer sm dobila odgovore na ena vprašanja k so me že dolg morila. pa tko jebeno iskreni odgovori so bli da jim verjamem. to je bla sam pika na ü temu da sm ugotovila da sem res prešla ta obdobje, dokončno sm ga prebolela. to je ena boljših stvari v tem času nasledn vikend se bom temu v čast napila počutm se k kšn sodnik pr bejzbolu: “YOU’RE OUT!”

sicer pa k temu delu besedila paše točno tale komad. mal je že zlajnan ampak paše…

Pourtant quelqu’un m’a dit
Que tu m’aimais encore,
C’est quelqu’un qui m’a dit que tu m’aimais encore.
Serais ce possible alors ?

Sicer se mi je pa ponoč neki čudnga dogajal v glavi. Pogrešam že na ravni strahu… al pa vsaj zgleda tko.

Sanjala sam nočas da te nema. Sanjala sam nočas da sam te izgubila. Osjećaj koji je otišao kroz moje tijelo bio je strašan.  Bila sam tako sama. Nitko više me ni ljubio. Na svakom koraku mi nedostaješ.  Imala sam i čudan osječaj u mom grlu. Sve što sam htjela bio je tvoj zagrljaj  ili tvoj poljubac. Treabala sam te kao nikada prije. Ali za tebe ja ne postojim više. ja sam pogrešila, ja sam bila kriva. ja sam zajebala kao uvijek. Znala sam to. Vse što sam željela bila je smrt. Htjela sam umrijeti jer sam te izgubila. Otišla sam na vrh krova. Htjela sam se baciti dolje… ali tada sam se probudila.

ja…

0%

0%

pomojem da desetič pjana pišem. sicer dost ne pišem k sm pjana ampak ajde.. dons bom spet mal. ker je pač fajn pisat ko si tko nabasan da splojh ne vidš čtk na ekranu..

viski, pir, vodka, klošter… 4 stvari k me brez problema spravjo na stara pota. in so me… spet. in všeč mi je. back to old me again. i missed myself

sevede sem pila mleko ko sm pršla dam…rutina je rutina. jst se počutm vredu..ostali  k hočjo po tem bruhat…pa nej :D  ampak morm nuuujn spat.ker sm skurjena. grem stavt da vsi moji blogerji že mirno sanjajo dons…upam da kšne lepe sanje….

on nauk: NE PIT. Lahko vas zavede

mir v sanjah vam želi,
Nika.

0%

0%

How i hate those rainy days. The sky is grey and the world around me seems soooo boring. But it ain’t gonna be boring today… it’s never boring with you around. One look and you warm me up in this cold weather. I forget about raindrops and i suddenly forget about the numb faces of people passing by. I forget about everything.

You take me to your place. As soon as we come inside you take off my wet clothes. You give me a dry t-shirt of yours that smells so much like you. We both have no idea why i even put it on. we are aware of the fact that you’ll be taking it off me again as soon as possible. And i throw myself on your bed, like it’s only natural. I tell you to warm me up so you lay down next to me…as close as you can, so you feel my whole body pressed to yours. Before you know it we’re burning hot. Lips sealed together, our tongues are dancing the familiar dance and your taste is driving me crazy. Your hands are slowly traveling across my skin… I want them to be rougher, faster, but you don’t mind. You know i’m burning up inside but… you don’t mind. You’ve imagined how you’re gonna do it, you’re the boss here and you know that i’ll enjoy it..

It doesn’t take long before you’re sinking your fingertips into every inch of me. You know that’s exactly what i want you to do. You can make me scream, and you know it. And i do, i do scream like i don’t care who’ll hear us. Afterwards you go deep inside of me. As deep as you can. The look in your eyes makes me feel stoned. We catch the right rhytm and i feel you getting close. We’re slowly sinking into a vertigo of oblivion.

When we fall back on the bed, exhausted and satisfied, it all seems so right. we could never think of it as wrong. I get up, get dressed, kiss you goodbye and… leave. and it’s exactly the way it should be.

0%

0%

- rozarjavi nohtki sedejo.

- dons je že jutr. matr gre hitr cajt.

- zvesti komentator Gregaman je šou včer z mano The Dark Knight gledat.

- ful mi je čudn napisat včer če še nism šla spat vmes.

- še vedno nisem dobila pisma, ki bi po mojem mnenju mogl prispet včeri.

- Horejšo spet rešuje umor sred Miamija s sončnimi špegli na nosu.

- Isakovičeva je srebrna. Jebeš Phelpsa

- Film je še vedno f e n o m e n a l e n. Mislem da bo fenomenalen tut k ga bom 20ič pogledala.

- dežuje. in vsi vemo kaj to zame pomen

- za priokus včerejšnega dne sem si pogledala še Fight club.

- Jst točno vem zakaj mam kratke nohte na rokah

- poljubi… tisti ta mehki. mmm…

- snowblind je dons letel z letalom in se mel super. pa ni umrl v mukah, ker lahko umre šele, ko dobim double jack on the rocks in on kremšnito

- ta preklet dodatek Blogorola še zmer zajebava. že 2 mesca. Kje je nova različica siolovci ha?

- pizda je dober. majkemi.

- sicer se mi začenja migrena… ubijam jo s kombinacijo nalgesina + naprosina.

- pogrešaaaaaaam!!

- podlaga bi skorej bli Simply red ampak njih še mal šparam za k cukrastim objavam.

- Cuzo ma neki zame.

- pila bi viski. zdej sm se ga ziher že odvadla k ga premal pijem zadnje čase

- počas dost teh alinej a? nč bat, ena tazaresna objava pride jutr. zdle me preveč boli glava da bi jo napisala. idej pa je…velik.

- glasbena podlaga. ker pogrešam

Though I try to hide it, it’s clear
My world crumbles when you are not here…

0%

0%